Mehika je zibelka srednjeameriških civilizacij Majev in Aztekov, dežela barv, okusov ter raznolike pokrajine. Leži med Združenimi državami Amerike na severu ter Gvatemalo in Belizejem na jugovzhodu. Njena šest tisoč kilometrov dolga obala vključuje Mehiški zaliv, Karibsko morje in Tihi ocean. Obiskala sva njen JV del, ki je turistično najbolj razvit, predvsem pa varen. Po Yucatanu sva se potepala 15 dni, prvih 8 sva imela najet avto, kasneje sva uporabljala javni prevoz. Najbolj udoben način raziskovanja je zagotovo z avtomobilom, vendar je dobro urejen tudi javni prevoz (ADO avtobusi).
1. dan: Po Rivieri Mayi
Avto sva rezervirala pri lokalnem podjetju Easyway, predvsem zaradi zavarovanja brez posebnih doplačil in možnosti, da avto vrneva na katerikoli lokaciji, seveda po vnaprejšnjem dogovoru. Iz rent-a-car agencije so naju prišli iskati v hotel. Prevzela sva svojega Dodgeja in začela svoj roadtrip. V Cancun sva prispela prejšnji dan okoli polnoči, zato sva se odločila ta dan preživeti malo bolj ležerno. Ob vožnji po Rivieri Mayi sva se ustavila v enem od resortov, kjer sva se naužila vseh možnih napitkov in rajskega okolja. Prespala sva v Tulumu.
2. dan: Pristne ruševine v Cobi in kopanje v cenoti
Ogledala sva si slabo uro oddaljene majevske ruševine v Cobi. Cobá je starodavno najdišče Majev, ki se nahaja v mehiški državi Quintana Roo. Najdišče je povezava največje mreže kamnitih stebrov starodavnega majskega sveta in vsebuje številne vgravirane in kiparske stele, ki dokumentirajo obredno življenje in pomembne dogodke poznega klasičnega obdobja. Posebnost teh ruševin je njihova lokacija, ležijo namreč v džungli. Pot do glavne piramide vas bo ob vsej vlagi precej izčrpala, zato je vredno vzeti rikšo, ki vas tja zapelje za nekaj pesov. Piramida je druga najvišja na Yucatanu, visoka 42 m, nanjo pa se je še vedno dovoljeno povzeti (včasih je bilo možno zlesti tudi na Chichen Itzo).
Na poti nazaj sva se ustavila v dveh cenotah – to so nekakšne kraške jame, s kristalno čisto vodo, v katerih se je dovoljeno kopati. Temperatura vode je precej osvežujoča, po občutku bi rekla, da je okoli 20 stopinj. Na tem področju je en kup jam, izbrala sva tiste, ki niso tako obljudene. Prva, ki sva jo obiskala je bila Cenote Zacil-Ha, kasneje pa sva skočila še v Cenote Santa Cruz, kjer nama je bilo všeč idilično urejeno kopališče. Za konec sva obiskala najbolj obiskane ruševine in edine, ki se nahajajo direktno ob morju. Dan sva zaključila, tako kot se za Mehiko spodobi, s tekilo in marijačiji.
3. dan: Jezero Bacalar
Skoraj 3-urna vožnja proti jugu naju je pripeljala skoraj do meje z Belizejem in pa do enega najlepših jezer na svetu. Jezero je sladkovodno, imenujejo ga tudi jezero sedmerih barv. Njegove barve se enostavno ne moreš nagledati. Kopala sva se v zalivu Bacalar, kjer je tudi večji parking, tako da je kopališče dostopno vsem. Če se boste potikali po teh koncih priporočam obisk restavracije La Playita. Njihov burger Camarones je izjemen!
4. dan: Cenote Suytun in Valladolid
Po zajtrku je sledila vožnja proti Valladolidu, kjer sva bila nastanjena naslednje 3 dni. Vreme je bilo zelo nestabilno, na vsake toliko se je ulilo, nakar je spet posijalo sonce.
Najprej sva si ogledala najbolj popularno podzemno jamo, Cenote Suytun. Prišla sva ravno opoldne, ko so v jamo posijali sončni žarki. Prizor je bil res veličasten. V vseh podzemnih jamah, ki sva jih obiskala se je bilo možno tudi kopati. Kasneje sva si ogledala še eno, in sicer X-keken.
Nastanila sva se v hotelu v centru Valladolida in se odpravila na ogled simpatičnega kolonialnega mesteca. Glavno dogajanje je skoncentrirano na območje parka La Mestiza. Tu se nahaja prva znamenitost mesteca, najstarejša cerkev v Mehiki, Iglesia de San Servacio pa številne restavracije in trgovine s spominki. Sprehod po Calzadi de los Frailer, mimo značilnih barvitih hišk naju je pripeljal do barvitih črk, ki jih ima skoraj vsako večje mehiško mestece. Zvečer sva uživala ob mehiški glasbi in plesu na glavnem trgu.
5. dan: Chichen Itza in Izamal
V izogib gneči sva se do prve znamenitosti Yucatana, Chichen Itze, odpravila že zgodaj zjutraj. Chichen Itza se uvršča med sedem čudes sveta in spada pod Unescovo dediščino. Glavna in najbolj poznana znamenitost je zagotovo Kukulcanov tempelj oz. El Castillo, ki je visok 30 m. Na severozahodni stranici piramide se ob spomladanskem in jesenskem ekvinokciju pozno popoldan pojavi svetlobna kača, ki jo nariše sonce in simbolizira eno od glavnih majevskih božanstev, kačo Kukulkan. V sklop najdišč spada tudi nogometno igrišče (Juego de Pelota) in dva templja – Tempelj bradatega moža in Jaguarjev tempelj.
V neposredni bližini Chichen Itze se nahaja še ena prekrasna jama – Ik-Kil, kjer Redbull prireja skoke v vodo. Tudi v tej jami je dovoljeno kopanje, skakanje z vrha pa je strogo prepovedano (sicer pa ne vem, kdo bi si upal).
Naredila sva kratek postanek v mestecu Piste, potem pa je sledil je ogled rumenega mesta. Izamal je manjše kolonialno mesto, ki so ga Maji odkrili v sredini 18. stoletja. Glavna znamenitost je frančiščanski samostan, ki ima drugi največji atrij na svetu (prvi je v Vatikanu).
Drugi del dopusta je bil precej bolj dopustniški. Obiskala sva otoka Holbox in Isla Mujeres, za konec pa še par dni preživela v Cancunu. Nadaljevanje sledi….
Maša Vodenik Photo 